»Veliki umi«: intervju z Jeffom Dillonom, likovnim umetnikom
Jen Collins
Jesenska številka revije The New Quarterly iz leta 2018 (št. 148) ima na naslovnici delo Jeffa Dillona »#65 - Great Minds«. Slika čudovito prikazuje Trinity College v Dublinu na Irskem.
Našo urednico Pamelo Mulloy je prevzela Dillonova uporaba barv in odločila se je, da bo to podobo uporabila za našo prihajajočo številko. Osupljivo delo se popolnoma ujema s temo številke: »Teža zgodbe«.
Ko je Dillon ponudil, da bo izvirno sliko podaril za dražbo v čast literarnemu festivalu Wild Writers 2018, smo mu bili izjemno hvaležni.
Z Dillonom smo se pogovarjali, da bi izvedeli več o delu »Great Minds«, njegovih umetniških tehnikah in navdihih.
Jen Collins: Kot dobrodelna organizacija cenimo vse donacije, vendar moramo priznati, da je vznemirljivo, ko je platno za zdaj razstavljeno v naši pisarni. Zakaj ste se odločili, da nam podarite svoje delo?
Jeff Dillon: Zdelo se mi je, da bi bila to prijazna gesta, s katero bi izvirno sliko povezal z publikacijo. TNQ sem želel omogočiti, da to delo posreduje naprej ali ga uporabi, kakor se ji zdi primerno. V življenju sem imel srečo, da sem Trinity College obiskal dvakrat, in vedno znova me prevzame število knjig in količina znanja, zbranih v enem prostoru.
JC: »Great Minds« je vaša vizualna predstavitev Trinity Collegea v Dublinu. Ob pregledu vaših del lahko opazimo, da večina vašega navdiha izhaja iz narave. Zanima me torej, kaj je bilo navdih za to arhitekturno zasnovo?
JD: Zelo rad ustvarjam arhitekturna dela; slikanje stavb in mestnih vedut je resnično izpolnjujoče nasprotje naravi. Arhitekturne slike mi omogočajo, da se osredotočim na zaznavanje in tridimenzionalno globino. Knjižnica in kot, iz katerega je Trinity College prikazan na tem delu, sta mi to omogočila učinkovito doseči.
JC: Pravite, da na vaše delo močno vplivajo evropski in kanadski krajinski umetniki. Kateri umetniki še posebej vplivajo na vas? Kako njihov vpliv vključujete v svoje delo in zaradi česa postane delo vaše?
JD: Močno name vplivajo umetniki skupine Group of Seven in njihova uporaba živahnih barv v poenostavljenem slogu. Pogosto postavijo barve, ki so si povsem nasprotne, drugo ob drugo, da ustvarijo dinamičen učinek. Zanimajo me tudi številni sodobni umetniki z vsega sveta. Letos me navdihuje obilica umetnosti v številnih različnih slogih.
JC: Občudujemo uspeh, ki ste ga zgradili s svojo strastjo do umetnosti. (Čestitamo, ker so bila vaša dela predstavljena na pločevinkah craft piva Stranger Than Fiction!) Vemo pa, da ste za dosego te točke delali zelo dolgo. Nam lahko zaupate svojo najbolj nepozabno zgodbo o zavrnitvi in poveste, kako jo gledate danes?
JD: Zavrnitve so stalne, prav tako kot naši uspehi. Bil sem izjemno vztrajen in strasten pri tem, da delam čim pogosteje, kadar koli je mogoče, podnevi ali ponoči. Pravzaprav nimam nepozabne zgodbe o zavrnitvi, vendar sem doživel veliko zavrnitev, ker sem vztrajno poskušal ustvariti številne priložnosti. Še vedno si prizadevam ustvariti priložnosti tam, kjer sem v preteklosti doživel zavrnitev. Ko si vztrajen, je lažje naleteti na majhne uspehe.
JC: Ko gledam vaša dela, me prevzame vaša živahna in topla uporaba barv. Kakšna orodja in tehnike uporabljate za ustvarjanje takšne živahnosti?
JD: Delam z zlato tekočo akrilno barvo, ki je nekje med akvarelom in oljem; izteka se podobno kot med. Velik del mojih del naslikam z izjemno majhnimi čopiči in z uporabo številnih plasti. Vsako delo je običajno večkrat prebarvano, preden je dokončano, kar omogoči, da barve postanejo izjemno živahne.
JC: Imam prijatelje in družinske člane, ki so umetniki, in ko komentiram njihova dela, vedno dobim pripombo: »Še ni dokončano.« Kdaj veste, da je vaše delo dokončano?
JD: Priznati moram, da včasih težko vem, kdaj je delo dokončano. Iskreno ne mislim, da so dela kdaj povsem dokončana, vendar pride trenutek, ko morate odložiti čopič, upoštevati, kar ste se naučili, in nadaljevati. Naučil sem se, da je umetnik pogosto strožji do sebe. Navsezadnje sem vesel, da ljudje v mojem delu najdejo užitek.
Opomba intervjuvalke: Trenutno sem dodiplomska študentka na Univerzi Waterloo in opravljam prakso Co-op pri TNQ. V ekipi bom do konca leta, moj čas tukaj pa je bil doslej poln novih izkušenj in priložnosti za učenje. Jeffa sem pred tem srečala v naši pisarni, ko je prišel oddat svoje delo, in presunila me je njegova ohranjena skromnost kljub sposobnosti ustvarjanja tako vrhunske umetnosti. Ko je izvršna urednica Emily Bednarz predlagala intervju z Jeffom Dillonom, sem z navdušenjem sprejela priložnost, da bi o njem izvedela še več.
Povezava do izvirnega članka: https://tnq.ca/interview-with-jeff-dillon/
